|
Untitled Document
|
|
ODLOMEK 4
Edi v zaklonišcu prvic zapoje
Ko so že petindvajsetič začeli od začetka, je Edi s škornjem brcnil v zrak, iz stojala izpulil mikrofon in se začel tresti, kot bi bil pod težkimi elektrošoki.
Zapel je.
»BABY, I WAS BORN TO LOSE«
To je bilo to. Piksi je to začutil takoj. Edi je bil najboljši pevec, kar so jih kdaj imeli. S svojimi kretnjami je spominjal na norca, ki se hoče strgati iz prisilnega jopiča. Vse se je zdelo možno.
Kar čakal si, kdaj bo zgrmel po tleh ali pa splezal na steno. Njegova usta so goltala in spreminjala oblike, kot bi bila iz gume.
Izžareval je nekaj. Imel je nekaj. Edi je bil pevec. Toni Moroni ne bi mogel biti dlaka na njegovem jeziku.
Toni je bil preteklost, Edi prihodnost.
|
|